Družino razumemo kot sistem odnosov, v katerem vsak član vpliva na druge in se nanje odziva. Stisko posameznika zato pogosto bolje razumemo, če pogledamo tudi odnose, v katerih živi.
Sčasoma se lahko razvijejo ponavljajoči se krogi: bolj ko starši pritiskajo, bolj se otrok umika; bolj ko se mladostnik upira, bolj starši povečujejo nadzor. Vsak se na svoj način skuša zaščititi ali ohraniti odnos, družina pa se kljub temu vedno znova znajde na istem mestu.
Terapija pomaga te vzorce prepoznati in razumeti, ne da bi iskali krivca. Ko družinski člani začnejo drugače razumeti doživljanje drug drugega, se lahko spremenijo tudi njihovi odzivi. Kdo sodeluje na srečanjih, je odvisno od družine in težave – včasih vsi, drugič starša, posamezen starš ali različni člani družine.
